Nekoč živel je Kralj,
in z njim Kraljica –
imela sedem sta otrok,
ki jih prinesla je –
sinica.

Imela grad sta
s pajčevinami pretkan
in v gradu sedem praznih sob.
V njih ždel je hlad,
se plazil zrak
kot duh.

Ob gradu dvigal se je gozd,
vetrovom vdan,
prepoln plišastih dobrot
in sanj.

Prišel je kraljevič nekoč,
s svetlobo obdan,
iskal je pesmi nežnih zvok
in mehko dlan.

Je našel grad in pajčevino
in sanjski gozd,
dekle, ki bi ga lahko ljubilo,
je odnesel plaz.

Je kraljevič jelen postal
(v objemu sna)
nikdar ni v sonce iztegnil dlan,
ostal je sam.

Mavrica