Potem je spet noč in je delo.
Sediš, prsti letijo po tipkah,
Levica nerodno otipava miško.

Jemlješ besede vase. Jemlješ jih
Z vseh koncev in krajev,
Kajti beseda ni grižljaj kruha,
Ki potuje svojo znano enosmerno pot.
Beseda se ti valja po vseh mogočih
In nemogočih možganskih predalih:
Pravopis
Slovnica
Glasoslovje
Skladnja
Besedotvorje
Besediloslovje
Semantika
(To je samo prva omara.)

Kohezija
Vezljivost
Besedni red
Poudarek in stavčna intonacija
Razumljivost
Sporočilnost
(Druga omara.)

Merjeno s človeškim časom
Je to stvar sekund.
Tako rekoč drobnjarija.
In gladko bi šlo naprej,
Če ne bi bilo tiste ogromne
Trodelne omare,
V kateri so
Bistvo
Zgodba
Srž
Tkivo
Poetika
Harmonija
In potem še
Humor
In patos
In eros
In tanatos
Pa še kakšna os

Zadnje krilo omare zavzema
Misel
S svojimi predponami:
Smisel
Nesmisel
Pomisel
Zamisel

Vedno z odprtimi vrati
In udobnimi policami,
Na katere se klobčičasto
Iztegnem, pomigam z nožnimi prsti
In pustim mravljincem in levici
Prosto pot do dveh klikov.

Če bi bila šivilja
Ali čevljar, bi na vrata obesila listek
Pridem takoj,
A noč ni povpraševalka po takih storitvah.
Noč mi sama pravi
Pridi takoj,
In tako sem tu, v znanem belem polju,
In po najljubši omari
Prekladam tistih svojih tisoč
Nevidnih
Najljubših
Stvari.

Aleksandra Kocmut - Kerstin