Ko te zlom in si na tleh,
vse se ti zdi odveč tud tist smeh,
ki včas ponesu te je v greh.
Najraj bi vse razbil,
cel svet prebudil
in poiskal tistga,k ti je nož v hrbet zaril.
Trga te tist, k včas pomenl ti je vse,
nimaš toplega objema,d potolaž te,
sam si in k vragu pošilaš se.
Hodiš v neznano,itak ti je vseen,
če zbudu spet se boš prepoten,
pjan, ponucan in nezaželjen.
Traja to dneve,tedne in mesce,
d zrastlo bi tisto,
kar zate blo je hrepenenje...
vir upanja in malih želja,
brlog spontanih idej,
k risale so ti življenje.
Zbud človk se vn s tega sranja,
dost blo je patetičpnega spanja,
cviljenja,bednega igranja.
Poglej, kaj vse se ti ponuja,
trpljenje ni vedno nuja,
da novo jutro te prebuja.
Dej v s sebe zadnje moči,
napni ušesa in odpri oči
in ne pustit,d žalost te zamori.
U miru zaspi v nov dan,
upaj, d ni vse zaman,
bod sam seb predan.
Mej rad ta life, sej druzga nimaš,
nekdo čaka te tm zuni,
d te zaščit.
D reče ti RAD TE MAM,
odpre ti srce
in pokaže, d življenje lepo je!

MARJETKA