ni mi hudo
tvoja senca večkrat mehko prekrije
mojo
pozabljeno pod smrekami poletja
ne čakam je več
zalebdi ko hoče

med iglicami na tleh
ostajajo majhni koščki nežne temine
včasih kakšnega vtaknem v žep
za jutri

ne vem ali so to senčni delčki
odsevov
mene
tebe
hladnih debel
ali ugaslih vulkanov

ki tam daleč nekje
zadaj
za obzorjem prepolovljenega pogleda
in zamejenega dosega
tihi čakajo
na
nove ognje

Lidija Brezavšček - kočijaž