V skriti uti plesen se obnavlja,
z zelenilom barva prhke stene,
pajčevina raste v goste mrene.
Zadnji snop svetlobe se poslavlja.

V kotu blatnem sivi snop papirja
in na njem neprepoznavne črke
pesmi Male, zbrisane in mrke.
Vse nianse živi čas umirja.

Dolgo je tega, odkar goščava
z uto skrito ni več zatočišče
zanjo, ki mrtví jo lažna slava.

Sebe v pesmi mali več ne išče.
V snopu mre edina zgodba prava,
ki takrat bila ji je torišče.

Lidija Brezavšček - kočijaž