Razkrij mi svoj svet, tako lep in krasán,
ko v topli belini večer bo obstal, -
Predragi, srcé si mi sladko obdal
s pogledom nebesnim, mehkobnim iz sanj.

In kadar rodil se poslednji bo dan,
še vedno v željáh mi bo stih trepetal,
v nesreči in bedi s solzámi zaspal
spomin bo, za vekomaj Tebi predan!

Da Tvoj dotik me oklene čez pas,
da s Tvojo moja se misel postara,
srcá hrepenenje rojeva zdaj glas!

Jočem, Predragi! In stih se mi para,
ko ljubim skrivnostno Te skozi čas,
ki gre in beži in naju ne mara...

Anja Koretic