Čuti so davno zamrznili v glavi,
s prsti med stegni postajaš robot,
besede posnete na disku možganov,
programirajo nove laži za umazano pot.
Nocoj, ko jo vzameš jo bežno pogledaš,
vzneseno iz ustnic ji piješ krepkost,
a past se že zdavnaj je vanje napletla,
in karmični dolg je ovekovečil norost.
Hotel si cipo z deviškim odtenkom
in devico prosjačil naj v kurbo zaspi,
vsako besedo si skrbno izpilil,
da je še bolj zadela in še vedno boli.
Nadvladal si mnoge, a nje si ne moreš,
na strune prizvoka v besedah igra
in kadar ji pel boš, bo s tabo plesala,
ta ples kurtizan že stoletja pozna.