trapasta sem, Sofija
in bedasta vprašanja o Pitagorovem izreku potrjujejo dejstvo
pripovedovala sem ti o posmehovanju in zbadljivkah sošolcev
in danes, kot bi se ista hipotenuza dotaknila mojih katet
Giselle, pozabi, ni hudega, je le deževni večer
pomisli na gospo Sweeney, ki vsak petek obiskuje božični sejem
z rdečim šalom okoli drobnega vratu
ja, Sofija, na božični sejem hodi uboga duša
in vedno si zaželi medenjakov in toplega mleka s cimetom
da se ne razraste žalost na stopalih utrujenih nog
pridi, Giselle, pokukajva skozi rahlo priprta vrata na koncu hodnika
in pojdiva na božični sejem sredi aprila
zajemiva sapo, zatisniva oči in že naju ni
hecno je, Sofija, ko takole beživa, vznemirjeni in le malce skesani
in všeč so mi tile žitni kosmiči, ki jih vsako jutro nasujeva v porcelanasti krožnik
in jih grizljava brez mleka
in zopet kršiva pravila vsakodnevne molitve
gospod Brecht pravi, da nama ne bodo prizanesli, če ne dobiva nazaj mleka
ki ga je snažilka sunila izpred najine hotelske sobe
kaj pa gospod Brecht ve, Sofija
gospod Eliot misli drugače o mlečnih zadevah
in nama pri skupnih zajtrkih ob nedeljah lepo gre
Sofija, poglej skozi okno
zavita v prevelik plašč z volneno čepico v roki in šalom okoli vratu
gospa Sweeney poje božično pesem in megla se tke
toni grejo kar po svoje in njen glas se spušča v napačno smer
pusti petje, poglej v dlani
boža najlepšo lučko, snežno bele barve z zlato obrobo
in skrivnostno se lesketa
nedolžno, brez hudobije
ali vidiš srebrne iskrice, ki krožijo okoli sveta
migajo počasi, rosijo na tla
hvala ti, Sofija, lepo je s teboj
v vrečki s čokoladnimi bonboni, kjer se sladkost ne konča
pridi, Giselle, v Poslednji sodbi je prostora samo še za dva

sheeba