Ko se zazrem proti vinogradom me zaboli srce
ker kaj vidim? tisto kar tam spi bilo moje je.
Bil je lep čas , Poletje, kratke noči.
A sedaj vse tako daleč se zdi
ker to kar je bilo je bilo,
tega nikoli več nebo.
Ko gledam tja me zmrazi,moje telo pa zadrhti
želi si toplino, dotik, pogled njenih prelepih oči
Nočem sprejeti, da te oči več ne gledajo vame,
Da ta toplina, dotik ni več zame.
Hočem le še to, da vse bi bilo kot je bilo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žan Petek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!