Pregnal pomladni dih je zadnji mraz,
v gorah poslavlja se še zadnji sneg,
planine se odevajo v svoj čar,
se v duši mi oglaša znani glas:
Poglej, ne vidiš, da te vabi breg?
Le kaj še čakaš, pojdi, vzemi dar.

Med svetlimi spomini mladih let
ponovno iščem izgubljeni svet.

O vem, o vem, prišel je zopet čas,
ki znova zvabi me v objem planin.
Že čutim v sebi ta opojni kras,
ki me prežarja vse do korenin.
O, da pastir lahko bi večni čas,
ki v dušo mojo kliče ga spomin!

valjo