Za Legya :)

Ko spet po zimi čas je, da vzdrhtiš
in vdihne veter luč v temine kot,
ko spomniš se, da tvoj spev hoče spet
iz tebe ven, zakaj mu ne pustiš
preseči vzbrstja topih stisk in zmot?
Daj zbudi se, odpri se spet, poet.

Prišla je Vesna, spusti jo v svoj krik,
v zelena nedra vtisni ji nov lik.

Ne boš je čutil, če sedaj še spiš,
ker ona mlada vsa v časovju vre
in z dremanjem nje sle ne pridobiš,
ker svojih vrat ti lačna ne odpre
in ne premaže ti srca. Če se bojiš
ponovnih vznikov, mrak te spet podre.

Lidija Brezavšček - kočijaž