Razžari me do jedra, do sredice,
izzovi v meni plamena viharje
in ljubi me dokler krvave zarje
ne obarvajo nebo kakor strelice.

Izruj iz mene večne arhetipe!
Skeli naj tvoja divja bolečina,
skloni se nadme kot obraz Ksantipe
in bol naj pot bo vse do praspomina.

Naj jutro najde komaj le še sled
in žejnim ustom ne dovoli piti
dokler izčrpan in v obraz ves bled
ne bom več mogel niti govoriti.

Sesuj me na kolena in v prah.
Mogočna nedrja naj me dušijo,
naj pod teboj občutim slast in strah,
demonsko slo in divjo evforijo.

Razžari me do jedra, do sredice,
pohotnost ženske in nemoč device!

Brezinbor