IZ SRCA SEM SLIŠAL

IZ SRCA SEM SLIŠAL

Navzven obrnjene oči imamo -
ne vidimo v notranji svet,
zgradili smo cerkva veliko,
zaprli vanje lastni med.

Tja prihajamo občasno,
priliznjeno na svoj obred,
poslušamo duhovne misli,
a v mislih je bogat obed.

Se bo sestala vsa družina
bežeč od hladnih božjih tal,
bo lažje si natovorila,
meso nedolžnih svinjskih pleč.

Med njimi nisem sam nič boljši;
na obisku sem bil tudi jaz,
s sveto vodico prekrižan,
poslavljal se kot vsak od nas.

Naenkrat slišim v samem srcu:
O človek ti, kaj te ni sram,
iščeš Mene med zidovjem,
v resnici nisi nikdar sam.

Tale svet je ves narobe:
zvonovi vabijo ljudi,
a jaz, ki slišal sem besede,
ne vem, kaj je storiti mi.

Telo in misli tisočletja
malike delajo povsod.
A kaj je vest v naših srcih?
dokaz, da smo vsi božji rod!








tomi

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

tomi
Napisal/a: tomi

Pesmi

  • 28. 03. 2010 ob 10:33
  • Prebrano 1473 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 285
  • Število ocen: 8

Zastavica