Metamorfoza noči
med obredi noči
ujamem metulja v notranjost kamna
strežem omikanim gostom
pod prsti izrečenih besed
sem ruševina znotraj dreves
ujetnik pod omamljenim mostom
v ranem jutru
pripnem poljub na lase
v slovo misli
ki na fragment nariše mlado luno
da se harmonija dotakne mojih robov
in telo zaigra na večno struno
v poeziji sem bela
in dnevi dihajo testament veselja
ni več privida v mestu
in sramežljivost ni slina
ki po bradi drsi
ko se v portretu morja sonce iskri
ujamem metulja v notranjost kamna
strežem omikanim gostom
pod prsti izrečenih besed
sem ruševina znotraj dreves
ujetnik pod omamljenim mostom
v ranem jutru
pripnem poljub na lase
v slovo misli
ki na fragment nariše mlado luno
da se harmonija dotakne mojih robov
in telo zaigra na večno struno
v poeziji sem bela
in dnevi dihajo testament veselja
ni več privida v mestu
in sramežljivost ni slina
ki po bradi drsi
ko se v portretu morja sonce iskri
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sheeba
- 28. 03. 2010 ob 03:00
- Prebrano 662 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 255
- Število ocen: 7
