Svet je okrogu, popisan z zgodovino,
popljuvan z ljudmi, zgubu je svojo prvino.
On se vrti, vedno v isti smeri,
jst se smejm, vedno u isti meri.
Svet za sonce in sonce za svet,
žvet u takm svetu, ta life je preklet.
Boj za obstanek, boj za življenje,
volja po sanjah, to je hrepenenje.
Slišm jok, vidm solze, čutm strah,
ne vidm luči, vse u prah se spremeni.
S pepelom obdani, z jokom odposlani,
obdani s svečami, odgovr maš na dlani.
Znamenje na telesu, to je rezilo,
slej ko prej se ti bo kaj dobrega zgodilo,
vse kar si dobrega naredu se ti bo vrnilo.
Tko bog uči, za njega mene ni,
nism ateist, jst sm humanist.
Sočustvovanja vredno, takrt počutš se bedno,
ampak za vsako telo, je to neki vredno.
Živimo v svetu k mu rečemo prepad,
usak u seb nos določn zaklad.
Nepravičnost, izdaja, diskirminacija,
mi nč ne mormo mi smo ena populacija.
Jst sveta ne morem spremenit, nemorm med use dnar pravično razdelit,
jst morm u takmu pokvarjenmu svetu bit.
Ni ga življenja, ni ga kraja,
kjer u srcih ne bi vladu nemir, in ni ga srca k useb nebi nosu prezir.
Prezir do ljudi, prezir do ljubzni, prezir do bolezni.
Moja volja, moja moč, moje sanje,
lahko pozabm nanje, ampak vrjamm vanje.
Še en dan, k sm ga preživela,
nasledn dan vem da bom zopet zaživela.

Moja volja, moja moč, moje sanje.

*nikey*