ti ne veš, kako mi paše
tvoja igra tisočerih jezer
na mojem ščegetavčku
ko omočiš robove
da nabreka sredica zemlje
nežni gibi v vrču žeje
ki srkajo vase povrhnjico rože
in butne
srkne
pod težo oceana
premagana
dozorela med semeni
kako je polna
kako je sladka
in vzdihujem
da še bolj razširim noge
da se globlje v moj meseni stroj poglablja
klečeča v sunkih vetra
rije
zadržanost se poslavlja
primeš me za boke
nasadiš jih nase
da vso vročo mano po tolmunu sprejmeš vase
joj, daj še, noč je mlada
joj, daj še, fukala bi rada

sheeba