z usti spiraš moje lase
ko na Mestnem trgu dež pozvanja
iztiskava med iz čebeljega panja
Rotovž utrujene veke proti noči pomika
Robbov vodnjak se z šklepetajočimi udi stika
in midva lebdiva
prislonjena v Stritarjevi ulici na baročni strop
v Kresiji skrita
spremenjena v eno drevo
v češnjevih tančicah naju do Stolnice vodi le raztaljena pot
in v prasketanju golote se Bidelmon komaj uredi
da rustiko v najini telesi preslika
ko prebujeni pilastri vzhajajo v mezeči slasti

in vsak dan te iščem
kot danes
v orhideji
zrcali se vonj
raztrešči se smeh
da Ljubljanica prelije bridkost

iščem tvoj obraz in nežne gube
tvoj pogled
vesel, v valovih teme zaskrbljen
iščem nos, zobe, svilena vlakna
iščem tvoj nasmeh v žrelu ljubečega oblaka
in izrišem zlato luno
ki seda na tvoja ramena
in moje roke objemajo tvoja kolena

iščem tople prsi, ki se zatekajo v moje
trebuh, ki moli
stopala in rdeče poljube
medenico, ki se odpenja
tvoje kolo in potna hrepenenja

vsak dan iščem tvoja usta
okus po kavi in čokoladnem kolačku
tvoj glas, ki me dviga
da poskoči telo
da kaplja krvi skozi žile drvi
da zapenim se, razmaknem
ovire odmaknem
svoj orošen plašč k tebi primaknem

vsak dan te iščem
in obkrožim zemljo

sheeba