ODSLUŽENI ŠPORTNIK II (sonet)

Kaj bom, kaj bil sem in kdo neki sem,
mar vredno danes je še sploh spomina?
Je komu mar, če v meni je praznina,
mar vredno je, da govorim ljudem?

A če se izpovedati že smem,
je moja pot preznójena strmina,
kjer mraz in dež, kjer žeja in vročina
izpijali so mi še zadnji sen.

Bil športnik sem ... A vražje te razlike
zakaj nekod brezčutno so velike?
Nekje, ko nehaš, športnik si zaslužen,

drugod si spet nabereš srebrnike,
a tu pri nas garaš, garaš kot suženj,
da ko končaš, postaneš le - odslužen.

valjo

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

valjo
Napisal/a: valjo

Pesmi

  • 23. 03. 2010 ob 12:33
  • Prebrano 1104 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 398
  • Število ocen: 14

Zastavica