odluščim še zadnjo plast s hladnega telesa
da začutim ostrino meča, ki me premaže
osat in ljuljka se bočita
in vrzel možgane razjeda
pretoči se še zadnja kupica medice skozi razbolelo stegno
znotraj, da skeli, in pohotnežev ugriz utripa medlo
sevanje razlije se po vroči koži
ne božaj, kremplje posadi, da se trnovje razbohoti
in si vran še zadnji grižljaj privošči
v potočkih besed, ki izpirajo zamašena ušesa
se dviga slap, da zobe v boke vžiga
da začne se mesenje telesa
krčevito obrača se zver, ko razsečem lažniva drevesa
ob pogledu na prsi se tvoje mezivo ustvarja
namoči se zarja in se vzdigne visoko
utrjuje se z debelino in dolžino v špranji globoko
in presredek le s potezo čopiča predramiš
ko svoj jezik v bučanje odstraniš
namočiš ga, da drsi gladko, da se kuha posteljnina
in ni me sram, če predajam se stebru, ki obdelujem ga sladko
in skozi okno nekega majskega dne
se roka priplazi, da ponovno vzame, kar spolovilo oplazi
pritisneš me ob steno kamnite hiše v eni od beneških ulic
slečeš hlače, tvoje, moje
dvigneš me na boke svoje
in ga porineš v rdečino, grobo in silno
da sva le delček stokajoče svetlobe
ki fuka prijazno, izklopljena drsi med svežim perilom
ki se suši in z zvedavim pogledom se za oknom iskri
ne ugaša, se slini, se ob najinem pletenju do ekstaze omami
da prihaja v potokih, ko v polnem vozu seme poskoči

sheeba