skozi središče kristala položim koordinatne osi
kakšni so razmiki med atomi, Sofija
v tej skladovnici med seboj enako tankih plasti
in zakaj, ko gledam pod vodo brez maske, je slika nejasna
a ko za njo skrijem obraz, je podoba izkrivljeno krasna
po glavi se mota nešteto ugank in naslov, ki sem ga pozabila
tam, kjer stanuje gospodična Naivnost
le plašč bi ji rada vrnila, prevelik je zame
ko sem hodila po žerjavici nekega večera, so se robovi vneli in sem skoraj zgorela
povprašala sem celo poštnega goloba, če živi v ulici Brestov
a je hušknil mimo rekoč, Giselle, nisi nič ubogljiva
in tvoja lica se iskrijo v pompejsko rdeči
le kaj si sebi storila
bojim se, Sofija, da me zavržejo spet
kot prežvečen žvečilni gumi ali oglodane ribje kosti
ozrem se, svobodna
ni mi žal, a kljub vsemu toliko strahu zaradi pravil in 7. člena
oprosti mi za hip, Sofija, le rekonstruiram dogodke dneva
ko sem v Schweigerjevi hiši na Starem trgu 11a pozabila maskaro
prevzela me je podoba atlanta s prstom pred usti
na kaj pomislim, ko moram molčati
na veter, ogromen kres, blisk in pok
na baročno razkošje ponoči
na Mondrianovo kompozicijo
sem druga materija, Sofija
srežnat nomad, ki nima doma
z gospodom Eliotom sva popoldan srečala gospoda Brechta
sedel je na terasi in pisal zgodbe
prisedla sva in skupaj smo klepetali o vinu in grozdju
liriki, arhitekturi in o glasbi s tekočega traku, celo o lepoti
hecni smo bili, trije mušketirji brez mečev in boja
in zastavila sem jima uganko
kupila sem 7 poljubov, 12 objemov in 20 prijaznih besed, da pripravim darila
in v vsako darilo bom dala en poljub, dva objema in tri prijazne besede
koliko daril bom naredila, koliko ljudi bom razveselila
še vedno štejeta in obračata števila
in sedaj sem utrujena, Sofija, rada bi spala
saj poznam veliko mrtvih in ni me strah smrti

sheeba