Neslišna pesem

Pojem to neslišno pesem
vetru, da jo pel bo dalje:
popotnik neumirljivi,
pevec tisočerih pesmi;
pesmi neizbrisljivih.

Kot srednjeveški trubadur
jo vtkal bo nežno v noči zvezd,
skoz okno v volhke sanje,
gole, od ljubezni zmedene norice.

In kot zlovešči pridigar,
z gromovnikom v očesu, jo vrgel bo
na vzhajano bojišče;
med gnojne rane, jok in stok
in strdke žametne krvi;
bojevnikom obeh strani v uteho.

Kakor slikar jo vmešal bo v rdečo barvo rože,
na lice lačnega, brezdomega otroka,
da bo s smehljajem jo sprejel,
kot bi uspavanko mu pela
mati nepoznana.

Z njo vnemal bo strasti v ljudeh,
jim vnašal upanje v brezup,
pomirjal jim strahove
ter v srcu jim krotil zveri;

a nikdar, vagabund nemirni,
ne bo nazaj mi je zapel.

Tomaž Mahkovic

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 21. 03. 2010 ob 08:53
  • Prebrano 1313 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 970
  • Število ocen: 22

Zastavica