Dva človeka

in ustvari se sistem,

več, tudi način postane.

Težek pojem, dojem socialnega

povezanost in drugo, iz dneva v dan,

postane sčasoma prepričevanje kdo lahko,

komu je dano preživetje,

kakšne vrednote bivanja ima,

še boljše kaj mu je dovoljeno,

ampak, ali nam ni vsem dovoljena sreča?

Črno dlako iskanja, postaja hobi,

in ko pride v kri tudi način

lastnega preživetja.

In ko preživljaš sebe,

misliš na svoje.

Kocka pade,

ena številka se ustavi.

In svet često prepriča prestrašenega,

prej kot zmorejo besede odgovarjat na dvom.

Kriv, ni po šabloni.

Popolnih je že dovolj.

Ima kdo nov način preživetja

in si upa na glas?

Glave se stisnejo okoli vratu,

glasovi se tiho pogovarjajo,

pa se pojavi še nekdo, nenaveličan

s staro novim vprašanjem, izmučenim

od slišanih predvidevanj.

Samo da je.

Več ne gre.

V drugo smer, samo vedno navzkriž.

Lepo.

Pa saj nisva več otroka.

Psst.

Pamet prihaja.

Govori.

IŽ-lev