Pojdi žalost z verzom v rimo.
Glej, zdaj nate čaka
prazna črta, lačna gmote
težkih črk in joka note.
Brez občutkov pesem taka
bo podrla klimo,

ki jo tvorim iz potrebe,
da bi zgodba stala -
izravnana kot pustinja,
ki jo slep vihar preklinja;
da bi drama mala
naplavila tebe

iz besedja, ki ne tvori
najinih pregibov,
mrzlih belih mimohodov,
vrelih, ognja polnih vbodov
in sinhronih gibov.
Muza, psssst! Ne nori!

Lidija Brezavšček - kočijaž