smrečje posuj
po močvirnati stezi svojega blata
da boš mehko stopala
po razvodju in ti drseča sluz ne bo lomila korakov

nasipaj peska
v razpredene vreze nezabrazgotinjenih razcepov
da boš gladko drsela
po nedvoumno popolni izravnavi

nalij olja
na presušene vzbokline otrdelih dlani
da boš znova lahko božala rumenino pločnika
ki ga je zjasnilo sonce

samo sama lahko
pobereš
izpod razmajanega podpalubja
tisto majčkeno sebe
in neuničljivo ostalino včeraj prekinjenega vdiha
ki ti ga je vkleščila
in kot zarodek zažela vase
tvoja edina dvojina

Lidija Brezavšček - kočijaž