HUDOURNIK

Hudournik buta
ob premrlo telo,
ga premetava
ob rečna nabrežja,
na veje
posušenih spominov
davnih zgodb,
ki ostajajo
za vekomaj.

Joče premrlo telo,
pozabljeno, osamelo;
brez duše, brez srca,
v lupini ničesar.

Končno se potopi,
z zadnjimi atomi moči,
tja,kjer ni bolečin,
tja, kjer ničesar več ni.





levinja

Komentiranje je zaprto!

levinja
Napisal/a: levinja

Pesmi

  • 18. 03. 2010 ob 23:40
  • Prebrano 950 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 325
  • Število ocen: 9

Zastavica