HUDOURNIK
Hudournik buta
ob premrlo telo,
ga premetava
ob rečna nabrežja,
na veje
posušenih spominov
davnih zgodb,
ki ostajajo
za vekomaj.
Joče premrlo telo,
pozabljeno, osamelo;
brez duše, brez srca,
v lupini ničesar.
Končno se potopi,
z zadnjimi atomi moči,
tja,kjer ni bolečin,
tja, kjer ničesar več ni.
levinja
Napisal/a: levinja
Pesmi
- 18. 03. 2010 ob 23:40
- Prebrano 950 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 325
- Število ocen: 9