raztelesi me
v snop regratovih lučk
da se mi veter prepogne v poklon
in me privzdigne
do prvega
kolikor - toliko udobnega
oblaka
razpni me
v meglico sivine
da zapolnim praznino
zasanjanih kotlin
razbarvanega molka
odpraskaj moj odsev
z razsutih peščenih gradov
moje mladosti
in ga odvrzi v
sipino izgubljenih hrepenenj
naj se dokončno razblinim
v osamljene sledi
lačnih volkov
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!