Čakaj, čakaj, ti zelena,
kam se že zaganjaš,
saj še nisi narejena
z zvončki že pozvanjaš?

Skrij se še za kakšen teden,
še imam zalogo,
v meni srd je še obseden -
pošljem ti nadlogo.

Preden se s sveta odmaknem,
te bom še prekrila,
z ledom; še snega primaknem,
vem, še se boš skrila.

Naj ti bo, saj jutri stečem
nekam stran v pozabo -
ampak zdaj ti tole rečem,
pesnikom za vabo:

Zima sem in hočem malo
daljši čas orati!
Ti, pomlad, pa drži svoje
brste še pred vrati.

Jutri prepustim ti žezlo,
da ga boš vihtela.
Jaz odidem, ti pa spet boš
vse v naročje vzela.

Lidija Brezavšček - kočijaž