Prometej
Stoletja že, mučim te,
ujetnika, tukaj v obličju gora.
Z verigami si prepleten,
nemilosti moji prepuščen …
Odkrivam ti svoj svet sprevrženih extaz.
Z dolgimi grivami bičam tvoje telo
in s konicami krempljev rišem krike zadušene v grlu …
S kačjim jezikom ti ližem rane
in ti zadajam nove, (medtem)
ko nizam mavrične barve moje naslade.
Daješ mi nebesa in jaz tebi pekel.
Eno sva.
Tam; na stebru užitka,
dan za dnevom suženj mojih si strasi.
ujetnika, tukaj v obličju gora.
Z verigami si prepleten,
nemilosti moji prepuščen …
Odkrivam ti svoj svet sprevrženih extaz.
Z dolgimi grivami bičam tvoje telo
in s konicami krempljev rišem krike zadušene v grlu …
S kačjim jezikom ti ližem rane
in ti zadajam nove, (medtem)
ko nizam mavrične barve moje naslade.
Daješ mi nebesa in jaz tebi pekel.
Eno sva.
Tam; na stebru užitka,
dan za dnevom suženj mojih si strasi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lenči
- 11. 03. 2010 ob 10:26
- Prebrano 732 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 85
- Število ocen: 4
