60326 (stopiva se … še enkrat)

60326 krat se topiva
na ustnicah, v dlaneh in v očeh
in kakor, da je prvič, v obeh
senca strahu nenadoma. Beživa.

60326 krat bil sem sladkor
in kocka plavajoča iz ledu,
in ti rezina, ki jo žvečim brez sramu
na robu stekla nekdaj, zdaj na dnu.

60326 krat sva snežinka
in med in mirna roka čebelarja,
veselje sva, vznesenost, žalostinka,
v meglo zavita jutranja sva zarja.

60326 krat sva podoba.
A vsakič sva za trohico drugačna.
Vkovana za vselej sva prispodoba,
bledeča v vrh Parnasa, vse bolj mračna.

In ne le mračna. Vsak dan bolj sva lačna
in žejna tistih prvih kapljic rose,
spominov, ko so tvoje noge bose
vtkale pot, ki je bila tako drugačna.

60326 krat sva midva? Kdo sva?
Neznanca, znanca, par brez para?
Natisnjena, prebrana, šepetana …
V besede vdolbena oba brez čara?

60326 krat sva bila
ponujena,
razgaljena,
prebrana.

Brezinbor

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Brezinbor
Napisal/a: Brezinbor

Pesmi

  • 11. 03. 2010 ob 10:22
  • Prebrano 1106 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 330
  • Število ocen: 11

Zastavica