Pred mano celih horizontov mivka (sonet)

Pred mano celih horizontov mivka,
za mano sled so brisali spomini.
Od tod ne vem več, kam. Ihtim v tišini
in manj kot jočem, večja sem lažnivka --

in bolj ko pojem, večja sem žaljivka,
bolj ko ljubim, se bolj samota slini,
poda še več dolgov in dom v pustini,
in več kot dajem, večja sem kradljivka.

Oh, svet je trnav, a diši po roži,
ki kakor neutešno hrepenenje
ga vdahnem vase otroško lačnih pljuč! -

In potlej z nožem grem po goli koži.
Le zato, ker tako ljubim življenje!
Le zato, ker v temi bolje vidim luč...!

Anja Koretic

Komentiranje je zaprto!

Anja Koretic
Napisal/a: Anja Koretic

Pesmi

  • 10. 03. 2010 ob 00:02
  • Prebrano 678 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 134
  • Število ocen: 4

Zastavica