Kmet konja, ko je ta še dober, mlad,
ga vedno vpreza v voz, povsod ga hvali,
da boljše nikdar ni imel živali,
ko ostari, odpelje ga zaklat.

Tako je zdaj s teboj, kaj bi še rad...
Spoznal naposled si, kaj so ti dali;
vse, kar naredil si, so popljuvali
in strli ti srce še polno nad.

A tako je življenje dragi moj;
in ko bi zgodbo o Jerneju bral,
mogoče bi že mnogo prej spoznal,

da se ne splača z glavo skozi zid!
Koval življenje bi le sebi v prid
in ne za druge, zase lil bi znoj.

valjo