Pesnitve tvoje so me zmedle,
so moje proti tvojim medle.
Besed vseh govor ne razumem,
lahkoto v rimah svojih kujem.

Globokoumno ti razpredaš,
so tvoja besedila težka,
povejo to kar jaz ne znam,
ob rimah tvojih me je sram.

Sem po naravi optimist,
ob tvoji rimi zbuja se zavist.
Ko rima meni se odpre,
zapišem jo na prazen list.

Antonija