Skoraj prestrašila me je misel
ob uzrtju tvojega obraza
vtisnjenega v drevesni mah.
Potem sem videla kalina,
in mah je pod razvejano krošnjo
mehko grel s svojo olivno tolažbo
obraz pri počitku.
Potem si dejal, naj se vzdržim takšnih izjav,
ko sem ti rekla, da te ljubim.
Popoldanska pesem je pognala svoje
lovkaste korenine po mojem ožilju kot krvni rak.
Prišla je iz brezčasja in vem,
vse je tako, kot mora biti.

Maya mavrična popotnica