Razcepljene duše


Biti razcepljen,
kot močno deblo drevesa,
s krošnjo razdeljeno,
cepljeno, izraščeno,
a še vedno pritrjeno
na osnovno korenino

biti deljen,
takšen je resničen svet
v njemu so, morajo biti
dva obraza, dva,
resnično dva

eden za vednost,
za bran sebe,
drugi za popolno sliko
ko oči tujcev ocenjujejo
kot neko popolnost
v človeški nravi,
kjer vsak gib postrani,
vsaka misel, ki misli po svoje
dobi oceno drugih misli,
zato svet človeški, odrasli
v razcepljenem svetu živi

ga spusti, dopolni v eno,
dal boš svojo glavo na tnalo

IŽ-lev

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 05. 03. 2010 ob 08:52
  • Prebrano 663 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 160
  • Število ocen: 4

Zastavica