Vsoneteni jutri

Jutri zagrabila bom praznino,
vanjo vtrla črk in stavkov kupe,
pozabila na pretveze, upe,
rumenilo zlila čez sivino.

Jutri, ko bo čas potonil vate,
moje grlo sence bo klicalo:
nekaj smeha, pesmi, joka malo
boš povzel; bom mrzla legla zate.

Jutri bo objem oranžna ladja,
ki bo trla drobce od predvčeraj,
potonila vame iz ozadja.

Jutri bo zalet preklan za zmeraj -
danes mi daj svojih hramov sadja,
belih vrat do jutra ne zapiraj.

Noč bo dolga: jutri - mar sploh pride?
Si še tu? In jaz, sem sploh še cela?
Veš, najraje bi te s sabo vzela!
Čas ni najin, s tabo hip uide.

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 04. 03. 2010 ob 14:08
  • Prebrano 854 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 384
  • Število ocen: 14

Zastavica