Za zadnji dan v letu, ki ga preživljamo v realnosti in tudi takole, na spletu, bi rada napisala nekaj, česar še nisem. Česar tudi več ne bom, ker bo poslej napisano;) Veselim se vsake pesmi, se pred njo zradiram v sprejemajočo praznino, drhtim z miško v desnici, slonim ob besedah, ki se pred mojimi očmi spreminjajo v prepoznavne, listam knjigo prihodnosti: klepečem s somišljeniki, se spoznavam s pesnicami, pesniki. 2008 se mi tako dobrohotno približuje, ko se zadnjega dne sprehajam med podčrtankami prvega leta, med svežimi pesmimi in izbrankami. Ah, počutim se, kot bi našla duhovno družino. V imenu uredništva pesem.si: hvala vam, pesem.si-jke in pesem.si-ji!

Ana Porenta

Komentiranje je zaprto!