Midva
Mleko zimskega večera lepi veke
dotiki tvoji rojevajo drget
tam kjer se pogled začenja
strast sili čez okvire poželenja
V polmraku je dotik zmehčan kot svila
z vsakim vdihom uokvirjava spokojnost
raztezava se v oranžnost prebujenja
z vzdihi vabiva k obredu poželenja
V loku bokov mesiva telo
na pladnju dojk zakuriva kresove
objete sanje pljujejo na rožnato livado
upijanjava si misli ki hite v naslado
Zliti sta telesi v mokri slasti
predajava valovom se v skupni lasti
ljubkujeva z ognjenim se jezikom
telo predajava posvečenim vsem dotikom
Prepletena sva in nič več ne obstaja
daljava se utaplja in izmika
razgaljena na rjuhi v zadihanem lebdenju
izgubljava se v lastnem hrepenenju
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena
- 31. 12. 2007 ob 09:34
- Prebrano 1848 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 671
- Število ocen: 19
