Ujet v trenutku
zvečer
rad posedim
na robu neba
in namakam noge
v dehteča obzorja
večkrat
se prepustim vetru
da me počasi razpiha
v osamela jadra noči
spet drugič
pa le ponižno potonem
v globokem odmevu
prostrane tišine
ujetnik
v tej svobodi
in razklan
na tnalu misli
se znova in znova
predano sesedam
v nov vdih
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
- 02. 03. 2010 ob 18:07
- Prebrano 926 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 535
- Število ocen: 14
