Včasih
Včasih
se čisto tiho
zjočejo črke v mlaki besed.
Brez obrazov so tujci.
Korak postoj!
Vrzi sidro z vlaka.
Na tirnicah so življenja.
Postoj!
In nato v tišini
srebaj plamen ognja.
se čisto tiho
zjočejo črke v mlaki besed.
Brez obrazov so tujci.
Korak postoj!
Vrzi sidro z vlaka.
Na tirnicah so življenja.
Postoj!
In nato v tišini
srebaj plamen ognja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 01. 03. 2010 ob 19:59
- Prebrano 1389 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 565
- Število ocen: 13
