luna z nežno gesto vsuva se v
telo
brli v noči in namenoma pozablja
kako mehko je v zvezdnatem ležišču
takrat, ko veter boža trave ...
potuhne se in leže med našobljene oblake
spomin zatava tja po srčnem labirintu
in veže s svileno pentljico besede
povite v butare kristalnih sporočil ...
z žarki brenka na razglašeno mesečino
ustnice se povežejo v osamljeni poljub
in raztopijo izbobnan dvom,
ki plazi se skozi špranje lačnega srca ...
na toplo kožo seda prah zdravilnih rož
luna z nežno gesto vsuva se v telo
potuhne se in leže med našobljene oblake
z žarki brenka na razglašeno mesečino
na toplo kožo seda prah zdravilnih rož
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!