KERAMIČNE PUNČKE
Sanje nespečega
so minevale
v ritmu urinega kazalca.
Je tišina edino kar lahko
še prenesem?
Sem mogoče umrla
že kot majhna,
preplašena deklica,
ko sem sežigala srca
keramičnih punčk
in bežala v svet?
Tam sem sredi ničesar
srečala njega,
ki mi je to edini upal priznati.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: katja
- 26. 02. 2010 ob 12:44
- Prebrano 1093 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 120
