NAPUH
Ali si imel neskončen komolec,
ali pa si se zlagal, dobri oče!
Tesno je naše vesolje.
Glej, na osi je komaj za dve stopali
prostora.
Z vrha komolca rastejo vsa obzorja.
Na puh, ki stremi k višavi,
pada zenitni sij, slepi vid.
Breztežna krilata senca
drsi po dvorjanski strehi,
z vrhom peresa udarja pečate
v obzidje, da se ve, čigavo je.
Občasno s kopice pometene toče
vzame kakšno zrklo, ga izdolbe
in napolni z vrhnjico nadirja.
Od tod nasad kaktusov
okrog petih stebrov.
Od tod zeleni svod preddverja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
- 24. 02. 2010 ob 12:02
- Prebrano 925 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 220
- Število ocen: 6
