Deževne kaplje močijo mi obraz,
ko se sprehajam v samoti,
Še vedno čutim ta zoprn mraz
in hrepenim po tvoji toploti.

Le kje ti misli potujejo zdaj,
kje preživljaš te mrke dni?
Kdaj bo za naju pomladni maj,
kdaj bo v telesu zavriskala kri?

Kar čutim tvoje dotike
in slišim glas nežnih besed;
Ne morem izbrisati slike,
še čutim tvojih poljubov sled.

Bo maj zagotovo prišel
in z njim mogoče še ti;
me boš ponovno objel,
se obudile bodo strasti.

levinja