Le ena duša se sprehaja,
Le zvok tišine tam ostaja,
Nikjer življenja ne opaziš,
Le svojo jezo tam izraziš.

Le tihe slike govorijo,
Ujete sence tam norijo,
Okruten smeh se s teme plazi,
To je prehod v smrtni fazi.

Ne najdem, ne ,ne najdem svetlobe,
Ne iščem, ne, ne iščem grekobe,
Le kaj, le kaj naj storim,
Da se vsenci ne izgubim.

Le luna mi nebo osvaja,
S svojo svetlobo me zavaja,
Le en sam cvet se tam odpira,
A res ne vem od kod izvira.

V gneči misli zdaj propadam,
Ne pomnim več kam spadam.
Le zvok spominov me prebuja,
Mi nočno življenje ponuja.

tina