razklan kristal me greje
se k meni suklja
brez poti
se približuje
in prevesim se čez okostje sveta
sredi noči
da trta spleta hojo
korak s korakom
se vatasto odlepi od podplata
in po Rimski cesti
me spečo
brez teže
požira
z meči prebira zlato v laseh
ko odtis ust se na prsi vrača
dotakne se belih brez
in mrak se v zarji obrača