Iz Brinja prek trnja
Jokal
pot človeka
neizbrisen krog.
Podoživel usodo,
čas in reke tok.
Vstal po srcu rok,
čutil stok in jok.
Tekel v lok
svetlobe belih prog.
Verjel v neverjetno,
čudež dela v potu čela.
In je zmogla v svetlobi vseh
svetlob, za lepoto športa, zgodb, podob.
Lepota sama, samosvoja.
In še teče v svetlobo belih prog.
Petri
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poet
- 20. 02. 2010 ob 15:01
- Prebrano 1226 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 690
- Število ocen: 18
