V objemu
ko je sonce zahajalo
me je videlo kako
negiben sedim v avtu
v blazinicah prstov
sem čutil ognjeno kroglo
ko je luna vzšla
sem se pred njo
skril v dvigalo
v sencah mi je
boleče utripal njen sij
ko so se zvezde
razsule po nebu
sem sedel na stopnišču
in z ograje lizal
medičino velikega poka
jutro sem dočakal
na razrušenem gradbišču
zbrcan in pohojen
v objemu mrtvih stavb
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 19. 02. 2010 ob 21:01
- Prebrano 996 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 555
- Število ocen: 13
