Kot Fibonaccijevo zaporedje
v ena pljuča in en glas, ki na mizi ječi
dvignem komolca
se slečem do pasu
troje kapljic po prsih drsi
in pet razbitih kozarcev na toplih tleh
ko po osmih kilometrih poti odpletam strah
in pobožam psa, ki prečka cesto pri hiši številka 13
v kosteh začutim njegov smrtni dah
še 21 minut in sem pri tebi
posladkana skozi mestni vrvež
čakam, da se čez 34 sekund prižge zelena luč
in sonce se počasi niža
55 ur ni dovolj
še bova namakala najino rastlino
ki bo čez 89 let mogočen bor
dvignem komolca
se slečem do pasu
troje kapljic po prsih drsi
in pet razbitih kozarcev na toplih tleh
ko po osmih kilometrih poti odpletam strah
in pobožam psa, ki prečka cesto pri hiši številka 13
v kosteh začutim njegov smrtni dah
še 21 minut in sem pri tebi
posladkana skozi mestni vrvež
čakam, da se čez 34 sekund prižge zelena luč
in sonce se počasi niža
55 ur ni dovolj
še bova namakala najino rastlino
ki bo čez 89 let mogočen bor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sheeba
- 18. 02. 2010 ob 11:42
- Prebrano 1173 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 710
- Število ocen: 17
