Vstanem in se trudim da nebi utonil še pred obalo,
Uničujem svojo vlogo v soju svojih žarometov.
Moj teater propada.
Vloge, mi letijo pred očmi in že naslednji trenutek se zavem.

Zavem se samega sebe,
svojega lastnega telesa
v brozgi obupa
In moja glava,
Kot bi bila brez trupa.

A pred obalo tokrat nebom utonil.
Mojo vlogo sedaj poveličujem z tvojo ljubeznijo.
Moj teater živi, živijo vloge, živijo lutke okoli mene.

Samega sebe,
Prepustim ritmu tvojega telesa.
Prepustim se, saj pripeljala si me v nebesa.

rok samec