Tihožitje ugriza se je splazilo v moje brezbrižje.
Naj bodo udarci močni,
navajena težkih rokovanj je moja lobanja.
Odtisi so … žigosani na vedno istih mestih.
Če hodim pokončno, še ne pomeni,
da je moj hrbet zavarovan in trden.
Lahko se še tako skrivaš za ponarejenimi izrazi,
nekje te čaka, brezsramno in brezčutno gre nadte.
Jaz sem odločena. Vedno grem naprej s pokončno glavo.
In s ponosom.

Silva Langenfus